-
1 donkey
['doŋki]1) (a domesticated animal with long ears related to the horse but smaller.) osel2) (a stupid person: Don't be such a donkey!) osel•- donkey's years/ages* * *[dʌŋki]nounzoology osel; figuratively bedakcolloquially to ride the black donkey — biti trmastthe donkey means one thing, the driver another — mnenja so različna -
2 spit
I 1. [spit] noun((also spittle ['spitl]) the liquid that forms in the mouth.) slina2. verb1) (to throw out (spit) from the mouth: He spat in the gutter as an indication of contempt.) pljuniti2) (to send (out) with force: The fire spat (out) sparks.) metatiII [spit] noun(a type of sharp-pointed metal bar on which meat is roasted.) raženj* * *I [spit]1.nounraženj; geography ozek rt, rtič;2.transitive verbnabosti (meso) na raženj; figuratively prebosti, nabostiII [spit]nounpljuvanje; pljunek, slina; jezno pihanje (zlasti mačke); droben dež, dežek, rahlo sneženje; jajčeca nekaterih žuželk, zaplod, zapljunek, ličinka; figuratively kratka oddaljenost; colloquially natančna podobahe is the very spit of his father — prav tak je kot njegov oče; izrezan oče jeIII [spit]1.intransitive verbpljuvati, pljuniti; figuratively grdo, prezirljivo ravnati (at s); pihati, puhati (kot jezna mačka); pršeti, rositi (dež); padati v posameznih kosmičih (sneg); metati iskre (o ognju); štrcati (črnilo) (o peresu); vrvrati, kipeti (vrela voda);2.transitive verbpljuvati, izpljuniti (slino, kri, hrano) (često out, forth); bruhati (ogenj); izbruhniti (grožnjo, kletvico); prižgatito spit coton (sixpence) slang biti zelo žejento spit in s.o.'s face — pljuniti komu v obrazto spit at (on, upon) — pljuniti na, razžaliti, prezirljivo ravnati s (kom)to spit out — izpljuniti, slang odkriti, odkrito govoritispit it out! — govori!, na dan z besedo!to spit out an oath — izbruhniti kletvico, zakletiIV [spit]nounglobina, do katere seže lopata
См. также в других словарях:
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nehováti — újem nedov. (á ȗ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nè — prisl., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ) I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosíti — nósim nedov. (ȋ ọ) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
znáti — znám nedov. (á ȃ) 1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti: znati abecedo, poštevanko; pesem se je učil toliko časa, da jo je znal; igralci ne znajo vlog; znati besedilo na pamet, kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kázati — tudi kazáti kážem nedov. (á á á) 1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje // s prislovnim določilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zastáviti — 1 im dov. (á ȃ) 1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot // s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
